MICA vstopa v novo fazo, saj panel Paris Blockchain Week nakazuje, da Evropa ne regulira več samo kriptovalut, temveč prihodnost tržne infrastrukture

MICA ni več eksperiment, ampak operativni okvir za evropski kripto trg

Eden najbolj vsebinskih panelov na prvi dan dogodka Paris Blockchain Week se je osredotočil na to, kako MICA deluje v praksi in kaj sledi. Haider Rafique iz OKX je odprl razpravo z izjavo, da ima Evropa zdaj najbolj celovit kripto okvir, ki se izvaja na široki ravni, medtem ko je Peter Kerstens, eden glavnih arhitektov MICA, spomnil občinstvo, da je bil prvotni cilj jasen že od začetka: pripeljati kripto dejavnosti iz offshore senc v reguliran evropski trg.

Kerstens je dejal, da MICA že dokazuje, da deluje. Po njegovih besedah se licence izdajajo po celotni Evropski uniji, ne pa da se kopičijo v eni sami jurisdikciji, in z vidika Evropske komisije je odsotnost večjih pritožb sama po sebi znak, da okvir večinoma deluje, kot je bilo predvideno. Še pomembneje je dodal, da pozivi k prihodnji »MICA 2« ne pomenijo, da trenutni okvir ni uspel, ampak da trg že teži k naslednji fazi.

Ključno sporočilo za širšo kripto skupnost, vključno z bralci Cardano, je, da MICA ni konec zgodbe, ampak njen začetek. Evropa ne poskuša več urejati samo kripto trga, kakršen obstaja danes, ampak pripravlja podlago za širšo fazo digitalnih sredstev, v kateri se osredotoča ne le na tokene in menjalnice, temveč na tokenizirano finančno infrastrukturo.

Tokenizacija postaja vprašanje tržne infrastrukture

Najpomembnejši del panela je bil, ko se je pogovor premaknil od klasične regulacije kriptovalut k tokenizaciji. Kerstens je bil neposreden glede tega, ko je dejal, da Evropa ne vstopa le v fazo »kripto trgov«, ampak v fazo »trgov digitalnih sredstev«, saj je mogoče tokenizirati katero koli sredstvo, ga postaviti na blockchain in trgovati z njim znotraj nove tržne strukture.

Šel je še korak dlje in opisal tokenizacijo kot potencialno novo operativno osnovo za finančne trge. Po treh desetletjih dela na tržni infrastrukturi je dejal, da verjame, da bodo tehnologije porazdeljenih knjig, blockchains in tokenizacija postale novi operacijski sistem finančnih trgov. To ni nepomembna formulacija. Nakazuje, da Bruselj in del evropske regulativne skupnosti blockchain ne vidita več kot obrobni eksperiment, ampak kot kandidata za osrednjo infrastrukturo prihodnjih trgov.

Za bralce Cardano je to še posebej relevantno. Cardano se je dolga leta trudil pozicionirati kot blockchain, primeren za resnejše institucionalne in infrastrukturne primere uporabe, namesto le za kratkoročne tržne cikle. V tem smislu panel o MICA ni bil neposredno povezan s Cardano, vendar je bil povezan s tržnim okvirom, v katerem bodo blockchaini vedno bolj ocenjeni glede na njihovo sposobnost podpore tokenizaciji, skladnosti in finančni interoperabilnosti na dolgi rok. To je veliko pomembnejše kot še en generični panel o cenah ali sentimentu.

Naslednja bitka Evrope je implementacija, konsistentnost in zaupanje

Tretja glavna plast panela se je osredotočila na implementacijo. Kerstens je pojasnil, da je ena od prednosti MICA ta, da je uredba in ne direktiva, kar pomeni, da se pravila neposredno uporabljajo po celotni Evropski uniji in jih ni treba ločeno prenašati v nacionalno zakonodajo. Formalno to zmanjšuje regulativno fragmentacijo.

Vendar pa je izpostavil tudi osrednji izziv. Pravila je mogoče harmonizirati, vendar se lahko nadzorni pristopi še vedno razlikujejo od države do države. Zato je dejal, da Komisija predlaga premik nadzora nad ponudniki storitev za kripto sredstva k ESMA, da bi trg postopoma pridobil bolj dosleden nadzorni pristop. Njegova formulacija je bila pomenljiva: cilj ne bi smel biti ustvariti »pro kripto« odnos, ampak »pro inovacije« odnos. Z drugimi besedami, evropski regulativni projekt ni več opredeljen kot koncesija kriptovalutam, ampak kot del širše inovacijske strategije.

Kerstens je prav tako primerjal Evropo z Združenimi državami, pri čemer je argumentiral, da se je Evropa lahko premaknila prej, ker je bila MICA razvita, preden je vprašanje postalo močno politizirano. Po njegovem mnenju je ameriški proces zdaj upočasnjen zaradi dejstva, da kripto industrija in bančni sektor pogosto pristopata k razpravi kot nasprotujoča si tabora, namesto kot udeleženci, ki delajo k skupnemu okviru.

To je morda najpomembnejši zaključek celotnega panela. Evropa ne razpravlja več o tem, ali je treba kriptovalute regulirati. Zdaj razpravlja o tem, kako lahko ta okvir postane temelj za tokenizirane trge in resnejše institucionalno sprejetje. Za Cardano in podobne projekte vprašanje ni več le tehnološko. Resnično vprašanje je, kateri blockchaini se bodo lahko najučinkoviteje vklopili v trg, ki je vse bolj opredeljen z vidika skladnosti, digitalne identitete, tržne infrastrukture in regulativnega zaupanja.